Šola v naravi

 

1.1  O šoli v naravi

Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika dela z učenci. Je nadgradnja učnega načrta za različne predmete, ki poteka več dni hkrati izven šolskih prostorov. Skozi različne aktivnosti v naravi učenci spoznavajo svojo bližnjo in širšo okolico, hkrati pa razvijajo tudi stike z vrstniki, družabne spretnosti in delovne navade. Z različnimi nalogami v praksi preizkušajo ali širijo svoje znanje, poudarek pa je tudi na športnih aktivnostih, kot so plavanje, smučanje in pohodništvo.

  1. Kristan je v knjigi Šola v naravi opisal aktivnosti v naravi, tj. zunaj sedeža šole. »Šola v naravi je opredeljena kot posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da cel razred ali več razredov odide za nekaj časa v naravo, čim manj urbano okolje, zunaj kraja stalnega bivanja (k morju, reki, jezeru, v gozd, v gore, zasneženo naravo in podobno), kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu nadaljuje smotrno pedagoško delo«.

Bistvena prednost šole v naravi v primerjavi s klasičnim poukom je večdnevno kontinuirano delo s komponentami, kot so: sproščeno in spodbujajoče vzdušje, pozitivni socialni in psihološki učinki skupine, večja motiviranost, zgoščeni del in ekonomizacija pouka. Takšen integralni pouk s pedagoškimi in izobraževalnimi učinki je zagotovilo kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Šolo v naravi za svoje učence organizira vsaka osnovna šola. V svojem letnem delovnem načrtu opredeli, kakšna bo njena vsebina, kako jo bo izvajala in kako bo financirana. Izbere tudi okolje oziroma prostor, v katerem bo šola v naravi potekala. Navadno gre za počitniške domove, tabore, hotele ali domove centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki ustrezajo varnostnim in higienskim zahtevam, hkrati pa so primerni tudi s finančnega vidika.

Šola v naravi poteka v dnevih, ki so namenjeni pouku, izjemoma lahko tudi v prostih dnevih. Poleg programa, ki se navezuje na vsebine in cilje učnih načrtov, šola v naravi obsega tudi čas za prehrano, osebno higieno, rekreacijo, sprostitev in počitek. Program šoli lahko pomaga pripraviti in izpeljati CŠOD.

1.2  Financiranje šole v naravi in zakonske podlage

Zakon o osnovni šoli ( (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12– ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L) in Koncept šole v naravi za devetletno šolo v naravi  določata, da šola v naravi spada v razširjen program. Organizacija dveh šol v naravi je obvezna za vsako šolo. Udeležba otrok je tako kot pri drugih oblikah razširjenega programa prostovoljna.

Višina cene šole v naravi na enega učenca je omejena s Pravilnikom o financiranju šole v naravi. Vanjo lahko šola vključi le dejanske stroške bivanja, ceno prevoza, smučarske vozovnice in vstopnine v bazene, muzeje, galerije in podobne ustanove.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 83. členu določa, da za učence, ki zaradi socialnega položaja prispevka za šolo v naravi ne zmorejo plačati v celoti, sredstva v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister, zagotovi država.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vsaki generaciji učencev s sredstvi iz državnega proračuna zagotavlja sofinanciranje ene šole v naravi. V našem primeru je to šola v naravi v 5. razredu.  Del stroškov krijejo starši, lahko pa tudi lokalne skupnosti, donatorji in sponzorji. V šolskem letu 2019/20 je bila višina prispevka MIZŠ na učenca 70,30 evra.

Svet zavoda OŠ Velika Nedelja je na svoji seji, dne 4. 12. 2020, sprejel Pravilnik o podrobnejših kriterijih in postopku za uveljavljanje dodelitve sredstev učencem za subvencioniranje šole v naravi iz sredstev Ministrstva za izobraževanje. Pravilnik določa kriterije upravičenosti do subvencije za šolo v naravi in postopek uveljavljanja pravice do subvencije. Starši imajo pravico vložiti vlogo za subvencioniranje stroškov šole v naravi, ki jo organiziramo v 5. razredu (poletna šola v naravi). V kolikor šola za poletno šolo v naravi v 5. razredu ne prejme nobene vloge, sredstva od ministrstva pristojnega za izobraževanje enakomerno razdeli med vse učence.

Dodatno denarno pomoč učencem zagotavlja tudi OŠ Velika Nedelja iz sredstev šolskega sklada, s pomočjo lokalnega  društva Rdečega križa, Društva prijateljev mladine Velika Nedelja, Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture, drugih društev v okolici šole, organizacij in posameznikov. Starši, ki zaradi svojega materialnega položaja ne zmorejo plačila šole v naravi, se lahko s pisno vlogo za pomoč pri plačilu šole v naravi obrnejo na razrednika, vodstvo šole ali na predsednico šolskega sklada.

Šola mora za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v istem času pripraviti primerljiv program aktivnosti. Pri tem lahko sodeluje z različnimi organizacijami v lokalnem okolju in izrabi možnosti, ki jih nudi okolica šole. Program navadno obsega različne projektne naloge, ki jih je v okviru rednega pouka težje doseči.

MIZŠ priporoča organizacijo šole v naravi ob zaključku vsakega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Šola lahko organizira tudi več šol v naravi, ki jih opredeli v nadstandardnem programu posamezne šole. Soglasje k izvedbi nadstandardnega programa za vsako šolsko leto posebej podajo starši na seji Sveta staršev.

Financiranje šole v naravi določa Pravilnik o financiranju šole v naravi (Uradni list RS, št. 61/0470/08 in 61/09).

V Pravilniku o financiranju šole v naravi so  določeni:

  • upravičeni stroški na učenca,
  • upravičeni stroški strokovnih delavcev,
  • omejitev stroškov na posameznega učenca,
  • omejitev stroškov strokovnih delavcev,
  • znižanje prispevka za učence,
  • sofinanciranje šole v naravi,
  • subvencioniranje šole v naravi,
  • kriteriji za dodelitev sredstev učencem.

Ravnatelj in strokovni delavci, ki izvajajo šolo v naravi, pred izvedbo šole v naravi sklenejo pisni dogovor o številu ur dežurstva in stalne pripravljenosti v okviru izvedbe posamezne šole v naravi.

Šola lahko pod določenimi pogoji organizira in ponudi več kot dve izvedbi šole v naravi, in sicer:

  • šolo v naravi v času osnovnošolskega izobraževanja učencu financirajo starši, šola mora izvesti vse aktivnosti, da se vanjo vključijo tudi otroci, katerih starši prispevka ne zmorejo plačati;
  • šola v naravi je organizirana znotraj števila ur osnovnošolskega izobraževanja in uresničuje izbrane cilje učnega načrta, zato mora za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v tem času organizirati primerljiv program;
  • šola mora za izvedbo šole v naravi pridobiti soglasje večine staršev.

Pri organizaciji šole v naravi je potrebno spoštovati še naslednje zakonske in podzakonske akte:

  • Zakon o osnovni šoli;
  • Odredbo o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli;
  • Odredbo o normativih in standardih;
  • Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli;
  • Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok;
  • šola v naravi se lahko odvija v zgradbah, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika o zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole.

1.3 Splošni vzgojno-izobraževalni cilji programa šole v naravi

V času izvajanja šole v naravi učitelj lahko uresniči številne cilje osnovnošolskega programa oz. več učnih načrtov:

  • povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga učenec pridobiva tudi preko te oblike vzgojno-izobraževalnega dela;
  • spodbuja sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno in odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja;
  • spodbuja socialne in komunikacijske spretnosti in veščine ter razvijanje demokratične komunikacijske kulture;
  • spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje medosebnih in družbenih odnosov;
  • razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, učenca usposablja za soočanje z življenjskimi problemi in za samozavestno odpravljanje/reševanje le-teh;
  • spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za lastno varnost in zdravje;
  • skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika (možnost izbire in povezovanja različnih področij, spoznavanje praktičnih veščin za življenje);
  • zagotovi plavalno in smučarsko pismenost osnovnošolca;
  • razvija odgovoren odnos do okolja;
  • spodbuja vseživljenjsko učenje (učenec spoznava različne možnosti pridobivanja znanja).

1.4  Načela programa šole v naravi

Načela programa šole v naravi temeljijo na Izhodiščih kurikularne prenove. Poudarjena so tista, ki določajo specifiko dela v šoli v naravi.

  • Pri organizaciji šole v naravi mora šola upoštevati načelo enakih možnosti in prostovoljnosti, tj. pomagati učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev za vključevanje otrok v program, upoštevati posebnosti posameznih otrok (npr. zdravstveno stanje), zagotoviti ustrezen programa za učence, ki se ne vključijo v šolo v naravi.
  • Program šole v naravi mora biti tako oblikovan, da omogoča in spodbuja povezovanje med disciplinarnimi znanji (uresničuje in prepleta medpredmetne vsebine, npr. okoljsko vzgojo ipd.).
  • Uvaja in spodbuja različne oblike in metode dela, predvsem tiste, ki jih specifična organizacija dela omogoča, npr. terensko, projektno in skupinsko delo.
  • Konkreten program šole v naravi (en program) zagotavlja uresničitev ciljev z različnih področij oz. sklopov. Posamezni programi so “specifično” obarvani in enkrat poudarjajo eno, drugič drugo področje.
  • Program šole v naravi je naravnan/usmerjen k večanju socialno-integracijske vloge šole oz. vzgojno-izobraževalnega procesa, zato spodbuja sodelovanje z okoljem, razvija nove oblike sodelovalnega učenja in skupinskega dela.
  • Program mora zagotoviti avtonomnost učitelja, podpirati njegovo strokovnost in odgovornost oz. omogočiti šoli suvereno izbiranje vsebin in ciljev šole v naravi.
  • Program mora spodbujati sodelovanje vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, tj. učitelja, učenca, staršev in okolja.
  • Program učencu omogoča sooblikovanje vsebin, predvsem prostočasne aktivnosti.
  • Načrtovanje in organizacijo šole v naravi poudarja prikriti kurikulum, katerega učinke je treba pozorno spremljati.

2.  Koncept šol v naravi na OŠ Velika Nedelja

Na OŠ Velika Nedelja se zavedamo širokega pomena in vpliva, ki ga ima šola v naravi  na različnih področjih razvoja za naše učence, zato v vsakem šolskem letu organiziramo 4 različne šole v naravi. V prihodnje si želimo  organizirati še eno šolo v naravi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo finančnih posledic, ki jih prinese za starše še ena šola v naravi, se do sedaj za to obliko dela v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju še nismo odločili.

S specifično organizacijo dela želimo v šoli v naravi uresničevati predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine so vezani iz več učnih načrtov na drugačno izvedbo (na primer terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, to je povezava z okoljem, v katerem šola v naravi poteka.

Vsaka izmed štirih šol v naravi na naši šoli ima svoj poudarek (rdečo nit).

Tabela 1: Razporeditev šol v naravi

Kraj  Razred Št.

učencev

Od Do Nastanitev
Slivniško Pohorje  4.  

41

24. 3. 2025 28. 3. 2025 CŠOD, Dom Planinka
Debeli Rtič, Ankaran  5. 30 9. 6. 2025 13. 6. 2024 Mladinski dom Rdečega križa Slovenije, Ankaran
Areh  7. 31 27. 1. 2025 31. 1. 2025 Ruška koča, Areh
Radenci  8. 31 26. 3. 2025 28. 3. 2025 CŠOD, Dom Radenci
Bohinj  9. 41 2. 6. 2025 6. 6. 2025 CŠOD, Dom Bohinj

 

V vseh šolah v naravi zasledujemo različne cilje (rdeča nit) glede na izbrane vsebine šole v naravi.

V 4. razredu je poudarek na naravoslovnih vsebinah, povezanih z značilnostmi kraja, v katerem se izvaja šola v naravi in učnim načrtom za naravoslovne predmete.

V 5. razredu je v šoli v naravi poudarek na plavalnem opismenjevanju in spoznavanju geografsko kulturnih značilnosti primorskega sveta v povezavi z vsebinami in cilji  iz učnega načrta za predmete družba in naravoslovje.

V 7. razredu je poudarek na izvedbi šole v naravi na učenju smučanja in spoznavanju ostalih zimskih aktivnosti (tek na smučeh, preživetje v naravi, krpljanje, sankanje). Zraven učenja smučanja učenci spoznajo kulturne, geografske in naravne značilnosti Koroške.

V 9. razredu organiziramo 3-dnevno šolo v naravi s poudarkom na športnih vsebinah, zdravemu načinu življenja in prehranjevanja in večdnevnemu zaključnemu druženju devetošolcev.

V vseh šolah v naravi, ki jih organiziramo, zasledujemo tudi ostale cilje, zapisane v Konceptu šole v naravi za 9-letno osnovno šolo, kot so (vzgoja, delovne navade, higiena, zdravje in zdrav način življenja, pomen gibanja, odnos do okolja, koristno in prijetno preživljanje prostega časa).

2.1  Program dela v šoli v naravi

Program dela v šoli v naravi je sestavljen iz 3 delov.

  1. del opredeljujejo temeljni cilji konkretne šole v naravi (rdeča nit), na primer poudarja naravoslovne dejavnosti in jih povezuje s športnimi (v družboslovne in umetniške vključuje tudi športne aktivnosti).
  2. del zajema rekreacijsko-sprostitvene dejavnosti, torej tiste, ki temeljni program/cilje dopolnjujejo in obsegajo, in sicer odmore med pedagoškimi urami, ki so namenjeni krajšim sprostitvam in/ali počitku, in usmerjen prosti čas, ki ga otroci in mladostniki preživijo po lastni izbiri.

V času prostih zbirnih aktivnosti prisotni učitelj skrbi za ustrezno animacijo, usmerja in spodbuja k aktivnosti, iniciativo za koristno preživljanje časa prepušča učencem in/ali dovoli posamezniku, da si ta čas po svoje osmisli.

V času večerne animacije potekata dva sklopa aktivnosti; prvi del je namenjen analizi opravljenega dela in predstavitvi aktivnosti naslednjega dne, drugi del pa sprostitvi ob najrazličnejših kulturnih in družabnih aktivnostih.

  1. del zajema prehrano in osebno higieno – določen obseg ur je namenjen vsakodnevnim opravilom, to je vzdrževanju osebne higiene, prehranjevanju, pospravljanju postelj in sob, urejanju osebne opreme, pripravi in pospravljanju jedilnice …

Dnevni počitek je prilagojen starosti udeležencev, moč ga je usklajevati z usmerjenim prostim časom. Sem spada še spanje.

2.2  Prednosti izvedbe šole v naravi v centrih CŠOD

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ima v lasti 26  domov za izvedbo šole v naravi. Šola, ki želi izvedbo šole v naravi izpeljati v domovih CŠOD, se mora vsako leto  v mesecu marcu prijaviti na razpis, kjer izbere željeno lokacijo in vsebine za izvedbo šole v naravi. Ker je povpraševanje vseh osnovnih, srednjih, glasbenih in ostalih šol v Sloveniji preveliko, vodstvo Zavoda CSOD glede na kriterije odloči, ali prijavljeni šoli dovoli izpeljavo šole v naravi v domovih CŠOD. Do letošnjega šolskega leta smo bili na naši šoli vedno uspešni na razpisih in smo lahko šole v naravi izpeljali v domovih CŠOD.

Prednosti izpeljave šole v naravi v domovih CŠOD:

  • ugodna cena bivanja za posameznega učenca,
  • velika izbira domov,
  • strokovno usposobljen kader (učitelji) v CŠOD, ki so v pomoč učiteljem spremljevalcem,
  • možnost izbire različnih programov in sodelovanje šole pri načrtovanju programa šole v naravi,
  • odlična opremljenost domov za izvedbo programov (nastanitev in oprema, rafti, smučarska oprema, oprema za tek na smučeh, kajaki, kolesa, živali, mikroskopi, teleskopi, daljnogledi, loki, IKT-oprema, adrenalinski parki, plezalne stene …),
  • učenje poteka s pomočjo raziskovanja in z veliko praktičnega dela učencev,
  • urejena in vzpodbudna učna okolja v bližini domov in v naravi,
  • odlična hrana (lokalna in zdrava prehrana, spoznavanje novih lokalnih jedi, upoštevanje smernic zdrave prehrane).

2.3  Izbira lokacije

Lokacijo izvedbe šole v naravi določijo strokovni aktivi skupaj z razredniki in vodjem šole v naravi. Lokacija izvedbe šole v naravi je odvisna od vrste šole v naravi in pogojev, ki jih ponujajo različni hoteli, domovi in Center šolskih in obšolskih dejavnosti (v nadaljevanju CŠOD). Zadnja leta 3 od 4 šol v naravi izvajamo v CŠOD. Z izvedbo šol v naravi v domovih CŠOD imamo odlične izkušnje.

2.4  Cene šole v naravi

Cena šole v naravi se oblikuje v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šole v naravi.

2.5  Možnosti plačila šole v naravi

Na OŠ Velika Nedelja se zavedamo finančno materialnega položaja v družinah naših učencev in ga tako razredniki kot vodstvo šole zelo dobro poznamo. Pri organizaciji in načrtovanju šole v naravi posebno pozornost namenjamo stroškom šole v naravi, da so le ti čim nižji in da kljub temu zagotovimo kvalitetno izvedbo šole v naravi za naše učence.

Staršem ponujamo na izbiro možnost plačila šole v naravi od 1 do 10 obrokov.

Zavedamo se, da strošek šole v naravi za starše ne predstavlja samo stroška bivanja, ampak tudi strošek opreme, oblačil itd. Predvsem veliki so ti stroški za starše pri udeležbi učencev v zimski šoli v naravi. Vodstvu šole je uspelo z zbranimi sredstvi v preteklosti zagotoviti smučarsko opremo, ki je v lasti šole, za skoraj vse učence, ki jo potrebujejo. V kolikor z lastno smučarsko opremo ne pokrijemo vseh potreb po izposoji, si smučarsko opremo za naše učence izposodimo na sosednjih šolah. Zavedamo se, da je možnost izposoje smučarske opreme eden izmed glavnih kriterijev pri odločitvi staršev za udeležbo njihovih otrok v zimski šoli v naravi.

 

(Skupno 3.021 obiskov, današnjih obiskov 1)